Zastavite vprašanje in nasveti zdravnikov




V času pogostejšega pojavljana infekcijskih bolezni v bolnišnici občasno omejimo obiskovanje bolnikov v bolnišnični oskrbi. Ukrep nikakor ni namenjen ločevanju bolnih ljudi v tujem okolju od domačih in znanih obrazov, ampak je namenjen povečani varnosti; tako bolnih ljudi v bolnišnici kot populacije na splošno. Infekcijske bolezni se namreč najhitreje in najlažje prenašajo v okoljih, kjer se druži dosti ljudi. Še posebej pogosto za nalezljivimi boleznimi zbolijo že itak bolni ljudje, ki imajo zaradi bolezni začasno zmanjšano odpornost. Priporočamo torej, da ste pozorni na objave v medijih (redno objavljamo podatke o morebitnih obiskih - tudi na naši spletni strani) in da upoštevate na vidnih mestih po oddelkih nameščene plakate z informacijami glede obiskov. Priporočamo tudi, da si preberete naš hišni red, ki vam bo olajšal druženje z bolnimi svojci, tudi v bolnišnici. Če z osebjem bolnišnice ni drugače dogovorjeno, vam odsvetujemo tudi prinašanje hrane in pijače ter cvetja bolnim v naši oskrbi. Nenadzorovan vnos hrane (za katerega sobni zdravnik v bolnišnici ne ve) ima lahko namreč vpliv na interpretacijo izvidov, enako so lahko bolni sosedje v sobi alergični na cvetni prah ali pa jih moti močan vonj cvetlic.
Blaž Vrhnjak, dr.med.




Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja. Pojavi se 1 do 2 tedna po ugrizu klopa Ixodes ricinus, ki je okužen z virusom centralnoevropskega meningoencefalitisa. Bolezen je endemična v Sloveniji, meje nevarnega območja v Sloveniji potekajo od Jesenic čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji, prek Zidanega mostu, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Tveganje za okužbo je največje na območju ljubljanske in celjske kotline ter njunem nižjem hribovitem obrobju.

Klopi prebivajo v travi, v grmovju (predvsem leska) in v podrasti vlažnih mešanih gozdov. Aktivni so od pomladi do jeseni, ko temperatura tal preseže 5-7°C. Začetni znaki bolezni se tako pokažejo v letnem obdobju, največ junija, povprečno letno število obolelih v Sloveniji niha med 70 in 330.

Bolezenski znaki virusnega meningoencefalitisa nastopijo v dveh obdobjih. Sam vbod okuženega klopa na koži ne pusti posebnih sprememb. Čez 7 do 14 dni se pojavi prvo obdobje, ki traja do 8 dni in se kaže z glavobolom, povišano telesno temperaturo, lahko tudi z bolečinami v trebuhu in mišicah, drisko ali bruhanjem. Po prostem obdobju brez težav, ki traja 1 do 20 dni pride do drugega obdobja bolezni, ki je prepoznavno po stalno visoki telesni temperaturi, glavobolu, kar govori za meningitis, lahko pa se pojavijo tudi zaspanost, tremor jezika in rok ter nezavest, ki so znaki prizadetosti možganov, torej tudi encefalitisa. Pri odraslih je smrtnost približno 1 - 2%. Bolezen lahko zapusti trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti na sončno svetlobo.

Diagnozo Klopnega meninogecefalitisa ugotovimo na osnovi klinične slike in potrdimo s preiskavo možganske tekočine, v kateri so značilne spremembe.
Zdravljenje je le simptomatsko, oboleli mora počivati, prejema antipiretike in analgetike, potrebna je skrb za ustrezno hidracijo.

Pred boleznijo se lahko zavarujemo s cepljenjem, ki sestoji iz treh odmerkov. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Učinek cepljenja obnovimo vsakih 5 let z enkratno dozo cepiva. Cepivo proti klopnemu meningitisu je varno, učinkovito in ga cepljeni dobro prenašajo.


Dr. Martin Tretjak, dr. med., spec. internist