Aktualno

Zdravniki Oddelka za interno medicino opozarjajo: razmere niso več vzdržne

Zdravniki Oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec želijo javnost opozoriti na vse težje kadrovske in organizacijske razmere, ki neposredno vplivajo na dostopnost in varnost obravnave bolnikov. Dejavnost Oddelka za interno medicino se zaradi pomanjkanja kadra hitro in nevarno krči.

Oddelek za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec zagotavlja zdravstveno oskrbo za približno 140.000 prebivalcev Koroške, tudi Šaleške in širšega gravitacijskega območja bolnišnice, zaradi česar je njegovo stabilno delovanje ključnega pomena za dostopnost zdravstvenih storitev v regiji.

 Razmere, na katere opozarjajo zadnja leta, so posledica neurejenih pogojev dela in predvsem slabe organizacije urgentnega centra brez delujoče EHP (Enota za hitre preglede).

• Ker zdravniki primarnega nivoja v EHP niso prisotni 24 ur, prihaja do povečanih obremenitev EB (Enota za bolezni), v kateri večinoma delajo bolnišnični internisti, saj je v UC zaposlen le 1 urgentni zdravnik. Internisti opozarjajo, da jih ne izčrpava samo količina dela, temveč predvsem vsebina obravnav v urgentnem centru, kjer morajo obravnavati tudi številne neinternistične bolnike.
• Zaradi pomanjkanja zdravnikov (na oddelku je trenutno dejavnih 16 zdravnikov internistov, od tega dežurajočih 9 specialistov in 2 specializanta. Pomagajo 4 že upokojeni zdravniki z delno zaposlitvijo ter 2 specialista drugih strok) in medicinskih sester se bo dejavnost Oddelka za interno medicino v prihodnje še dodatno zmanjševala. Že zdaj lahko večinoma zagotavljajo le še NZV (Neprekinjeno zdravstveno varstvo), za kar je potrebno dnevno cca 16 zdravnikov, specialistična ambulantna dejavnost je praktično že ugasnila. Delovanje specialističnih ambulant in diagnostičnih dejavnosti je zmanjšano na minimum, čakalne dobe nekaterih ambulant so se že podaljšale na pet do šest let, kar je za bolnike in regijo nesprejemljivo.
• Eden od petih internističnih odsekov se do nadaljnjega zapira, kar pomeni zmanjšanje kapacitete oddelka za deset postelj, zato bodo nekateri bolniki za sprejem morali biti preusmerjani v druge bolnišnice (SB Celje, UKC Maribor in bolnišnico Topolšica).
• Internistika kot stroka postaja vse manj zanimiva za mlade zdravnike in študente medicine. K temu prispeva tudi sistem nacionalnih specializacij, ki po mnenju zdravnikov ne omogoča ustreznega razvoja in privabljanja kadra v regijske bolnišnice - v zadnjih 5-ih letih pridobljena le 2 specializanta interne medicine.
• Težave pa niso omejene le na zdravnike. Medicinske sestre odhajajo, ker je delo na internem oddelku bistveno težje kot na drugih oddelkih, sistem pa teh obremenitev ne prepozna in ustrezno vrednoti. Medicinske sestre se zato odločajo za druga, manj obremenjujoča delovna mesta. Pomoč z drugih oddelkov  pomeni le sprotno gašenje požara, ne pa sistemske rešitve.
• Ob tem v bolnišnici ostajajo odprta tudi pomembna vodstvena vprašanja. Oddelek za interno medicino nima predstojnika, prav tako brez predstojnika deluje pediatrija, bolnišnica pa nima strokovnega direktorja - v takih razmerah je težko zagotavljati stabilno organizacijo dela.

Zdravniki Oddelka za interno medicino zato javnost, odločevalce in pristojne institucije pozivajo, naj razmere vzamejo resno. Gre za vprašanje dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalce - osnovno ustavno načelo enakopravnosti, ki je na Koroškem že dolgo hudo kršeno. Posledice so že vidne in bodo brez hitrega in odločnega ukrepanja kmalu postale nepopravljive.

Potrebni so takojšnji ukrepi, ki bodo omogočili stabilno delovanje Oddelka za interno medicino, ureditev delovanja urgentnega centra ter zagotovitev pogojev, v katerih bodo zdravniki in medicinske sestre lahko ostali in strokovno - varno opravljali svoje delo. Internisti poudarjajo, da jim je mar za paciente, da svoje delo opravljajo z veseljem in predanostjo, vendar jim trenutne razmere tega že kratkoročno ne omogočajo več. Internisti opozarjajo, da jih k delu zavezuje Kodeks zdravniške etike Slovenije, ki v 1. členu določa, da mora zdravnik pri svojem delu upoštevati znanstvena in strokovna dognanja sodobne medicine ter storiti vse, kar je v njegovi moči za kakovostno in varno obravnavo pacienta. Ob tem pa kodeks jasno poudarja tudi, da so pogoj za strokovno in varno delo ustrezni kadrovski, materialni, časovni in prostorski pogoji. Zdravniki poudarjajo, da želijo pacientom zagotavljati najvišjo raven zdravstvene oskrbe, vendar so razmere na oddelku dosegle točko, ko pomanjkanje kadra in preobremenjenost resno ogrožata možnost izvajanja strokovne, varne in dostopne zdravstvene obravnave.

Na podobne kadrovske in organizacijske težave opozarjajo tudi zdravniki Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki zaenkrat z velikimi organizacijskimi napori z obstoječim zdravniškim in negovalnim kadrom še uspevajo pokrivati neprekinjeno zdravstveno varstvo za novorojenčke, dojenčke in otroke do 18. leta ter delovišča, ki so za obstoj oddelka nujno potrebna. Žal pa na ta račun ne uspejo več opravljati specialističnih otroških ambulant v takem obsegu, kot bi bilo to potrebno, v določenih mesecih pa specialističnih ambulant zaradi omenjenega tudi sploh ni razpisanih. Vse to vodi v neizogibno daljšanje čakalne vrste za prve specialistične preglede in bistveno slabšo dostopnost do kontrolnih pregledov za kronične bolnike.

Predlagani ukrepi za izboljšanje razmer:

• Pridobitev dodatnih zdravnikov za delo v urgentnem centru, če je potrebno, po tržnih pogojih, ki jih bodo deležni vsi, ki bodo delali v UC.
• Pridobitev novih zdravnikov specialistov, specializantov ter negovalnega kadra za delo na OIM, OP in Oddelku za pediatrijo, če je potrebno, tudi s posebnimi ugodnostmi.
• Dosledno upoštevanje delitve dela v Urgentnem centru. Takojšnja prisotnost družinskega zdravnika v EHP 24/7. Če to ni izvedljivo, ukinitev UC ter napotovanje po starem sistemu. Vzpostavitev delovanja dežurnih ambulant v celotni regiji 24/7.
• Obvestilo sosednjih bolnišnic o preusmerjanju pacientov, če bo to potrebno.
• Ureditev strokovnega vodenja oddelkov in same bolnišnice.
• Prerazporejanje kadra znotraj ustanove/sistema, kjer je to mogoče.
• Zahtevati jasno opredelitev MZ glede prihodnosti SB-SG.