Oddelek za mikrobiologijo

Mikrobiološki laboratorij je, tako kot biokemični laboratorij, brez katerega si bolnišnic ne moremo predstavljati, del velikega bolnišničnega organizma. Njegovo delovanje neposredno pomaga dosegati cilje, ki jim je zavezana bolnišnica: uspešno zdravljenje pacientov, kvalitetna zdravstvena nega ter zadovoljstvo med bivanjem v bolnišnici. Kvalitetno zdravljenje potrebuje takojšnje mikrobiološke preiskave najpogostejših pacientovih kužnin in čimprejšnje rezultate in svetovanje zdravnika mikrobiologa, potrebuje timsko delo  strokovnjakov različnih specialnosti v zdravstvu, ki ustvarjajo varno in s stroko podkrepljeno okolje zdravljenja. Zadnja leta se mikrobiološke preiskave izredno hitro razvijajo, so vse bolj avtomatizirane, vse bolj se približujejo  pacientovi postelji,  do kvalitetnih rezultatov prihajamo hitreje, enostavneje in ceneje. Ta hitri razvoj potrjuje, da je mesto kliničnega mikrobiološkega laboratorija v bolnišnici. Danes se odvija klinična mikrobiologija ob majhnih namiznih aparatih, ki z novimi tehnologijami pripomorejo k hitrejšim rezultatom, hitrejši ciljani antibiotični terapiji, zmanjšuje se poraba antibiotikov, s hitro diagnostiko preprečujemo bolnišnične okužbe, prispevamo k hitrejšemu ozdravljenju bolnikov. Preiskave opravljamo za potrebe bolnišnice in izven. Preiskave je možno opraviti tudi samoplačniško, za kar se je potrebno predhodno dogovoriti.

  • Irena Piltaver Vajdec, dr. med. spec. mikrobiolog

Splošna mikrobiologija

  • HEMOKULTURE (OTROCI, ODRASLI): kultivacija in izolacija bakterij in gliv iz krvi 
  • PREISKAVE NA PATOGENE BAKTERIJE IN GLIVE IZ RAZLIČNIH PODROČJI: likvor, punktati, globinske in površinske rane, zgornji in spodnji respiratorni trakt, genitalni trakt, sečila itd.
  • ANTIBIOGRAMI
  • MIKROSKOPIRANJE

Serološke preiskave:

  • Borellia burgdorferi: dokazovanje specifičnih protiteles IgG in IgM
  • Toxoplasma gondii: dokazovanje specifičnih protiteles IgG in IgM; avidnost IgG
  • Treponema pallidum: protitelesa (TPHA in VDRL-RPR) – presejalna testa za sifilis

 

Nadzorne kužnine:

  • Preiskava na MRSA (meticilin odporna bakterija Staphylococcus aureus)
  • Preiskava na VRE (vankomicin odporni bakteriji Enterococcus faecalis in Enterococcus faecium)
  • Preiskava na ESBL (enterobakterije z mehanizmom ESBL – beta laktamaze razširjenega spektra)
  • Preiskava na CRE (proti karbapenemom odporne enterobakterije)
  • Preiskava na CRAb (proti karbapenemom odporen Acinetobacter baumanii)
  • Preiskava na CRPs (večkratno odporna bakterija Pseudomonas aeruginosa)

Molekularno testiranje, metode pcr:

  • RESPIRATORNI PANEL: dokazovanje prisotnosti nukleinskih kislin 17 najpogostejših povzročiteljev med bakterijami in virusi
  • ASTROINTESTINALNI PANEL: dokazovanje nukleinskih kislin 22 najpogostejših povzročiteljev med bakterijami, virusi in paraziti 
  • MENINGITIDIS/ENCEFALITIS PANEL: dokazovanje nukleinskih kislin 14 najpogostejših povzročiteljev med bakterijami, virusi in glivami 
  • HEMOKULTURNI PANEL: dokazovanje nukleinskih kislin 24 najpogostejših povzročiteljev med bakterijami in glivami
  • DOKAZOVANJE mecA/mecC GENA PRI S.aureus - MRSA
  • DOKAZOVANJE NAJPOGOSTEJŠIH KARBAPENEMAZ
  • DOKAZOVANJE Clostridium difficile IN TOKSINA

Mikrobiološki laboratorij bolnišnice v Slovenj Gradcu je bil ustanovljen junija 1993. Ideja o laboratoriju te vrste je bila aktualna v bolnišnici že več let pred tem.

Takratni direktor bolnišnice prim.dr. Drago Plešivčnik je želel zaposliti zdravnika kliničnega mikrobiologa, ki bi se ukvarjal s področjem preprečevanja bolnišničnih okužb.

Najprej je bilo potrebno izobraziti strokovni kader, ki bi se ukvarjal s problemi hospitalne higijene in hospitalnih infektov. Leta 1991 je bolnišnica dobila prvega specialista kliničnega mikrobiologa Ireno Piltaver Vajdec, dr.med. Oživelo je delo komisije za preprečevanje hospitalnih infektov. Komisija je izoblikovala navodila za preprečevanje bolnišničnih okužb. Pripravili smo program edukacije medicinskih sester in strežnic o hospitalni higieni.

Misel na ustanovitev mikrobiološkega laboratorija je bila še vedno živa, vendar so bile finančne razmere za ustanovitev  neugodne. Neuspeli referendum 1992 je negotovost še povečal. Jasno je bilo, da obstoječi sodoben  načrt mikrobiološkega laboratorija ne bo uresničen. V tem času sta končali šolanje tudi prvi laborantki mikrobiološkega laboratorija; šolali sta se na Srednji šoli za farmacijo in zdravstvo v Ljubljani. Začeli smo v skromnih razmerah, in to v obnovljenih prostorih stare lekarne. Uporabili smo tudi precej stare opreme, nekaj le-te smo posodobili. Takratni direktor prim. dr. Drago Plešivčnik je uspel doseči soglasje Ministrstva za zdravstvo za delovanje mikrobiološkega laboratorija v bolnišnici. Prava odločitev pa je bila, da se nismo podali po poteh klasične mikrobiologije, temveč smo uvedli računalništvo v to dejavnost leta 1994. To je prineslo številne prednosti, hitreje smo prišli do rezultatov. Marca 1994 je v okviru Slovenskega zdravniškega društva oz. Sekcije za klinično mikrobiologijo in hospitalne infekcije mikrobiološki laboratorij bolnišnice Slovenj Gradec predstavil delo kliničnega mikrobiološkega laboratorija in sicer je bil naslov srečanja Računalništvo v mikrobiologiji. Sekcija je delo našega mikrobiološkega laboratorija strokovno priznala in pozitivno ocenila. Začeli smo sprejemati različne klinične vzorce, iz katerih smo izolirali različne bakterije in glive ter jim določali občutljivost za antibiotike in antimikotike. Sodelovanje z zdravniki je postalo zelo uspešno. Zelo se je uveljavilo tudi svetovanje antibiotične terapije.

Na temelju odločitve  strokovnega kolegija bolnišnice smo ob pisnem izvidu priporočali tudi ustrezni antibiotik. To priporočilo je upoštevalo antibiogram, izolirano bakterijo, farmakokinetiko in ceno. Priporočila za pisni izvid sta pripravljala skupaj klinični mikrobiolog in farmacevt. Ob sodelovanju s klinikom je bil tako uveden najbolj optimalen antibiotik. Zdravniki so predpisovali antibiotike v skladu s ciljano antibiotično terapijo.

Ustanovitev mikrobiološkega laboratorija je bila pomembna pridobitev pri uspešnem zdravljenju bolnikov v naši bolnišnici, pozitivni rezultati so se izražali tako strokovno kot finančno.

Predstojnica oddelka
<span>Irena Piltaver Vajdec</span>, dr. med. spec. med. mikrobiolog <span>Irena Piltaver Vajdec</span>, dr. med. spec. med. mikrobiolog
Irena Piltaver Vajdec, dr. med. spec. med. mikrobiolog
 
stavba-a
Oddelek za mikrobiologijo
 02/88 23 400 (interno: 704)
Delovni čas
  • vsak delavnik od 6.30 do 14.30
  • ob sobotah od 7.00 do 12.00
  • ob nedeljah in praznikih poteka delo v omejenem obsegu.