12. MAREC 2020 – SVETOVNI DAN LEDVIC
ZDRAVJE ZA VSE IN POVSOD – od preprečevanja do zgodnjega odkrivanja in enakega dostopa do obravnave
Vsak drugi četrtek v mesecu marcu obeležujemo Svetovni dan ledvic, katerega namen je ozaveščanje o delovanju in skrbi za zdravje ledvic ter preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni. Ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic še posebej poudarjamo pomen preventivnih ukrepov (primarnih, sekundarnih in terciarnih) za preprečevanje nastanka in napredovanja kronične ledvične bolezni in njenih zapletov.
Število ljudi s kronično ledvično boleznijo v svetu narašča. V Sloveniji jo ima več kot 180 000 ljudi, več kot 2000 ljudi se zaradi odpovedi ledvic zdravi z dializo ali presaditvijo ledvice. Ob svetovnem dnevu ledvic si tudi prizadevamo za dostopnost do enakih možnosti diagnostike in zdravljenja ledvičnih bolezni, saj v svetu še vedno nimajo vsi enakih možnosti osnovnih preiskav seča in krvi, slikovnih preiskav sečil, zgodnjega zdravljenja ledvičnih bolezni in zdravljenja z dializo ali presaditvijo ledvice.
V primarni preventivi kronične ledvične bolezni je pomemben zdrav način življenja, predvsem uživanje dovolj tekočine, izogibanje soli v prehrani, redna telesna aktivnost, izogibanje kajenju in pravočasno pregledovanje ljudi z večjim tveganjem za ledvično bolezen. Potrebno je preprečevati vse dejavnike tveganja, ki povzročajo arterijsko hipertenzijo ali sladkorno bolezen, ki sta že sami po sebi najpogostejša vzroka ledvične okvare. S tem želimo preprečiti, da bi pri zdravem človeku prišlo do ledvične bolezni.
Pomembno se je držati 8 “zlatih” pravil za zdravje ledvic:
1. dobra telesna kondicija in fizična aktivnost,
2. redne kontrole krvnega sladkorja,
3. redne meritve krvnega tlaka,
4. uživanje manj slane in manj mastne hrane ter skrb za ustrezno telesno težo,
5. pitje ustrezne količine tekočine,
6. prenehanje s kajenjem,
7. zmerna uporaba zdravil, ki so na voljo brez recepta (predvsem is skupinenesteroidnih antirevmatikov),
8. kontrola delovanja ledvic, če sodite med ogrožene skupine ljudi: sladkorni bolniki, bolniki z arterijsko hipertenzijo, boleznimi srca in ožilja, sečnimi kamni, s strukturnimi nepravilnostmi ledvic in sečil, moški s povečano prostato, pozitivno družinsko anamnezo za ledvična obolenja, starejši od 50 let, kadilci in predebeli ljudje.
Sekundarna preventiva zajema zgodnje diagnosticiranje ledvične bolezni, kar lahko vodi v hitro ukrepanje in zdravljenje. S tem preprečimo pojav in napredovanje kronične ledvične bolezni. Z enostavno preiskavo, določanjem prisotnosti beljakovin v seču (proteinurije), lahko zgodaj odkrijemo ledvično okvaro, ko bolnik še nima nobenih drugih kliničnih težav. Povišan krvni tlak in pojav beljakovin v seču namreč sodita med zgodnje znake bolezni ledvic.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo ali povišanim krvnim tlakom lahko tako z rednimi kontrolami seča ugotovimo morebitno začetno ledvično okvaro, na katero lahko vplivamo in zmanjšamo napredovanje okvare.
Terciarna preventiva pa pomeni čim boljše obvladovanje ledvične bolezni, ko je enkrat že prisotna, ter preprečevanje napredovanja kronične ledvične bolezni in zdravljenje njenih zapletov na ostalih organih. Različne stopnje preventivnih ukrepov se med seboj prepletajo.
Predvsem v sekundarni in terciarni preventivi je pomembno vzdrževanje dobro urejenega krvnega tlaka (do 130/80) in krvnega sladkorja (povprečna koncentracija tromesečnega krvnega sladkorja t.i. HbA1c manj kot 7%). Velik pomen ima tudi zmanjševanje proteinurije, ki sama po sebi okvarja ledvice. Pomembno je izobraževanje o primerni dieti z manj soli (manj kot 6 gramov soli na dan) in manj živalskih beljakovin (do 0,6-0,8 g /kg TT na dan) ter pomenu zdravil, ki ledvice ščitijo (ACE-inhibitorji, sartani) in o tistih, ki ledvicam škodijo (nesteroidni antirevmatiki, nekateri antibiotiki). Pomembna je tudi urejenost maščob in sečne kisline v krvi ter vzdrževanje primerne telesne teže. Raziskave kažejo, da je debelost pomemben neodvisni dejavnik tveganja za razvoj kronične ledvične okvare, ker bolj obremenjuje ledvično delovanje. Predvsem pomembno pa je preprečevanje srčno-žilnih zapletov (ishemična bolezen srca, srčno popuščanje) pri kroničnih ledvičnih bolnikih. Prevalenca srčno-žilnih bolezni pri kroničnih ledvičnih bolnikih je kar 64 %, pri enako starih, ki nimajo kronične ledvične bolezni, pa 43 %. Nekatere zadnje raziskave kažejo, da je pomembna koronarna bolezen lahko prisotna, vendar asimptomatska, kar pri polovici dializnih bolnikov.
Še posebej pomembno je zgodnje odkrivanje sprememb v seču (predvsem proteinurije) pri ljudeh, ki imajo večjo verjetnost za nastanek kronične ledvične bolezni: sladkorni bolniki, bolniki s povišanim krvnim tlakom, boleznimi srca in ožilja, s strukturnimi nepravilnostmi ledvic in sečil, starejši od 50 let, kadilci, prekomerno prehranjeni in ljudje, katerih ožji svojci so imeli znano kronično ledvično bolezen.
Vsako leto smo na več informacijskih točkah na Koroškem opravljali brezplačno testiranje beljakovin v seču, meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Testiranja se je vedno udeležilo veliko število ljudi, nekaterim smo na novo ugotovili spremembe v urinu in jim svetovali nadaljnjo obravnavo. Zdravniki, zdravstveno osebje in študentje medicine in zdravstvene nege so udeležencem podali informacije in odgovarjali na vprašanja o delovanju ledvic, ledvičnih boleznih in jim interpretirali rezultate preiskav ter svetovali.
Zaradi povečanega števila respiratornih obolenj in omejevanja širjenja virusnih okužb letos informacijskih točk ob svetovnem dnevu ledvic žal ne bo, tako da preiskav seča in meritev krvnega tlaka ne bomo izvajali.
Vseeno pa lahko informacije v zvezi z delovanjem ledvic, preprečevanjem in obravnavo kronične ledvične bolezni pridobite na spletni strani svetovnega dneva ledvic in v medijih.
Povezave:
http://www.svetovnidanledvic.org/
http://www.worldkidneyday.org/
Čeprav letos informacijskih točk v bolnišnici in zdravstvenih domovih ne bo, ste vsi vljudno vabljeni, da z nami obeležite dan ledvic!
Asist. dr. Manja Antonič, dr. med, specialistka nefrologije
Enota za ledvične bolezni in dializo, Oddelek za interno medicino